Lea, navdušuješ; sigurna sem, da ne samo mene, ki mi vsak dober zgled pomeni tudi svojevrstno učno uro;

hvala in lp,

Breda

Hvala Breda,

tudi ti si vsak dan boljša:), Tanka (dolga živa nit) to še kako dokazuje:).

Še veliko navdiha in dobrih zapisov (ne glede v kakšni formi).

Lp, Lea

Čestitke, Lea!

( le da nam lunca od zavisti ne pozeleni...ne, saj ne bo, tako lepa je vsa srebrna...:)

Srebrna nocojšnja noč naj ti prinese lep navdih :)

Majda

Lea,

k tvojim haikujem je težko pripisati komentar, ki bi povedal kaj novega. Izražanje v tej obliki ti je očitno eno najbližjih. Ujameš vedno zanimive trenutke in jih uspeš izraziti na tak način, da jih lahko razumevamo tudi skozi metafore. Tukaj si lahko predstavljam Luno in Sonce in tisti utrip iz narave, ko se vse to dogaja. Ali pa preprosto v vlogo lune postavim žensko, v vlogo sonca moškega ... Ali pa še tisoč stvari ...

Čestitam!

In dopišem še to (skozi neuredniške oči): mene vedno znova navdušuješ!

Lp,

Lucija

Ni kaj drugega dodati kot -bravo! lp

Majda, hvala za čestitke:)

mislim, da ne bo pozelenela :) v tej suši bi bilo to zelo nepraktična:)

Brez skrbi, ostala bo srebrna in še naprej koketa ;)))

Lp, Lea

Lucija, hvala za čestitke in lep komentar:)

Ne vem, koliko sem zaslužna za te zapise, kar pomnim sem imela take prebliske, le da jih nisem objavljala.

lp, Lea

Sabina, hvala:)

Lp, Lea

Čestitke Lea, si me spravila s kavča, da sem šla na teraso in se naobčudovala tisto srebrno "bučko", ki nas iz meseca v mesec fascinira, kadar se ji dogaja ...

Lepa je, a lepši je tvoj haiku.

Lp, Ivana

Hvala, Ivana,

vendar se ne bi strinjala, luna je lepša:)

In še nekaj, luna bo, ko bodo moji haikuji že davno pozabljeni:)

Lep večer!

lp, Lea

Upam, da boš poskrbela, da haikuji ne bodo nikoli pozabljeni. Toliko jih že imaš, da ne smeš tako razmišljati. Bil bi "smrtni greh", če bi se to zgodilo, a si jih na srečo objavila na pesem.si in so na varnem.

Ne, ne lune ni vsak večer, haikuji pa so vselej tukaj ...

Tako so všečni, da jih je moč prebirati ob vsakršnem razpoloženju.

Hvača ti za vseh 643!

Lep večer,

Ivana

Ivana,

vesela sem za pesem.si:) verjamem, da mi bo uspelo vsaj nekaj boljših haikujev spraviti v zbirko in jih tako še nekaj časa ohraniti pri življenju:).

Lune res ni vsak večer, vendar je že tisočletja in bo še tisočletja:) naj bo tako, privoščim ji in jo spoštujem.

Lp, Lea

Zelo zanimivo .

Hvala, Mišel:)

Lea meni se pa zdi, da se v haikujih ponavljaš. Poglej si haikuje Alenke Zorman, ki vidim, da ti je blizu. Redko uporablja standardno obliko. Tudi večina haikuistov to počne. Pesništvo zahteva tudi neko svobodo in vedno delati po šolsko zna biti obremenjujoče. Včasih mora človek tudi kršiti pravila, da proba spremeniti izraz. Kršiš,  a vendar jih ne kršiš - če me razumeš. Večina uveljavljenih pesnikov krši pravila (Medved, Semolič, tudi A Novak, Grafenauer, Svetina), tako v prostem verzu, kot v rimankah. Če človek piše šolsko, je malo možnosti, da napreduje v izrazu. To je tako, kot če bi vozil avto kot v avto šoli celo življenje. Malce primeš volan po svoje in podobno.

Lp, DUSANN

Hvala, Dušan,

ne sekirj se zaradi mojega pisanja, pišem kar vidim. Prav tako ne mislim nikogar posnemati, mu krasti besed. Vse pesnike spoštujem, a ne želim si biti podobna kateremu izmed njih. Zase vem, da ne znam veliko in tako bo tudi ostalo. O meni se ne bodo učili, nihšče me za nekaj let ne bo bral. ;)))

Torej mi ne "grozi", da bom kdaj "uveljavljena pesnica". Zaradi tega se niti malo ne sekiram.:)

Glede forme, tu na tem forumu se bom vedno strogo držala pravil klasičnega haikuja :)

Hvala, ker me bereš!

Lp, Lea 

Patetičnost ob tem haikuju je zmotila tudi mene.

Lea, všeč mi je tvoj neposreden odgovor na Dušanov komentar in te podpiram. In ravno zaradi tega, ker vem, da hočeš popolnost, ne pa podčrtanko, se sprašujem, če je pridevnik "zavistna luna" primeren za haiku? ... potrebna luna, ljubosumna luna, jezna luna itd itd... Luna namreč ni ženska, ampak predmet in ji pripisovanje človeških lastnosti služi le za mašilo haikuja.

Vesel bom obrazložitve, ki me bo prepričalo drugače :)

Lp

Okto, hvala za komentar:)

Sedaj pa tako:

1. ne trdim, da je to moj najboljši haiku
2. tudi ne trdim, da so moji haikuji večinoma dobri (res je, da se po svoji najboljši moči trudim, da bi bili čimboljši, žal, sem in bom daleč od tega)
3. zelo slaba sem ob pisanju obražložitev; poskusila bom tako:

Bilo je zvečer okrog osmih (natančno nekaj minut čez), ko sem se vračala iz N.Gorice. Nad vzhodom je visela luna, bleda, čisto vatasta na pogled, s sivim očesom je škilila proti zahodu. Razločno sem "videla", da jo nekaj muči. Potem sem parkirala ob hiši in pogledala proti zahodu, tam je bilo sonce, kljub utrujenosti se mi je zdelo zadovoljno in njegove barve so bile nekaj čudovitega, posebno so me pritegnili kolobarji okrog njegove glave (torej avra). Spet sem pogledala luno in takrat sem spoznala, seveda zavistna je.

Tako skušala sem ti razložiti. Naj še dodam, da tega haikuja ne mislim spreminjati, ker sem ga videla. Če ti je toliko do tega, da ni podčrtam, lahko zahtevaš od uredništva, da to spremeni. Kot sem že ob tisti vati pred časom zapisala, lahko spremenim naslov, a tistega, kar sem videla ne bom spreminjala in ta haiku je tak, nisem ga dodelavala, preprosto je udaril.

Okto, verjemi, zelo te spoštujem in sem ti hvaležna za marsikateri nasvet, kot sem hvaležna tako Kerstin, kot Lidiji (a tiste vate nisem spremenila, še vedno je tam, ker sem jo videla).

Morda še to, luna ni predmet ampak del živega vesolja, kot so drevesa, potoki, reke, rože, in še kaj.

Če te je obrazložitev zadovoljila, prav, če te ni, škoda:(

Hvala za komentar! Vesela bom še katerega, če bo tvoj nasvet zame sprejemljiv, ga bom z veseljem sprejela:)

Lepo nedeljo!

Lp, Lea

Hehe, Lea, nisi me razumela in oprosti, ker sem te razjezil do te mere, da si pomislila, da me moti, ker je haiku podčrtan. Nisem želel obrazložitve haikuja, ker je jasno napisan, ampak razmišljanje o konkretnem pridevniku v tvojem haikuju. Še vedno ne poznam odgovora, ali je prav, če napišem »zavistno sonce«, ki recimo zavida luni, ker ne vidi kaj se dogaja ponoči … in ali je prav, če napišem zavistno drevo, potok, reka, roža in še kaj ... Se pravi k sliki, ki jo realno vidim, dodam živemu ali neživemu predmetu opazovanja lastnost, ki ni realna. Meni osebno ni všeč, sploh me pa preseneča, da si razločno videla, da Luno nekaj muči …

Morda je 36. pravilo odgovor na moje vprašanje, ki pravi: »Pisanje o nemogočem v običajnem načinu«.

lp :)

se pardoniram, okto, ker  se mešam rahlo izven debate, ampak, ko si že omenil mojo včerajšnjo potrebno luno, moram urgirati, da gre pri mojem kao haikuju za povsem drugo pesniško sredstvo/postpek  - zato se ne morem strinjati,
da omenjeno prispodobo pajdašiš s patetičnostjo.
pri meni ni šlo za poosebitev nebesnega telesa, ampak za ponebesenje človeškega telesa + besedna igra, da luna sveti z dvema krajcema - na kar sem izjemno ponosen, ker je bilo meni pač smešno.

lp