Tukaj imaš enostravno formulo za izračun:

LP

Za navaden, najmanjši skupni nič, je pa ta enačba res prezakomplicirana.

Menda si take in drugačne izračune izmišljujejo filozofi. Čim daljša varjanta

izračunov jim prinese lepšo plačo. 

lp,V.

haha Timy, Vinko, ko ima nič mlade, postane tako neznanski,
da ima dovolj prostora le še med vrsticami.

lp

@Vinko : takim filozofom pravimo 'matematiki'. Dotično formulo zasledimo sicer šele v 19.stoletju, so pa izračun poznali že Hindujci (http://en.wikipedia.org/wiki/Binomial_coefficients).

@Špičmoh: Ko ima ničla mlade, se ne zgodi nič prijetnega. Če gre verjeti fizikom, se je to zgodilo leta 14.3x10^9 B.C. Še danes čutimo posledice 

če izskočimo iz niča, lahko poiščemo skupni imenovalec, tega pa najdemo, če le hočemo, za katerokoli stvar. Ampak ponavadi je nočemo, ker radi ostajamo na lastnih stališčih.  Pri niču je pa en problem, ta, da se nimamo na kaj opreti, če je nič pač nič (torej ni miza, ni ograja, ni naslonjalo stola :)))

  Matematika in filozofija gor ali dol, Špičmoh, krasna izjava, saj je nič tukaj samo objekt, za katerega velja isto kot za vse druge. Če ne mislimo o njem (ali o katerikoli drugi stvari) vsi enako, se pač ne bomo ničesar zmenili.

Tako da -tukaj je že "kmečka logika" (recimo moja ;) dovolj, da sprejme in všečka izjavo o najmanjem skupnem ... (čemu že?)

:))

  Bravo, Špičmoh.

Lp, lidija

ja, se strinjam. bolje, da mislimo nič, kakor da nič ne mislimo -
ker potem hitro pride do najslabšega: strinjanja, kjer je skupni imenovalec res čisti nič.

sem pa bolj vesel, če mi nič podčrtate, kakor da mi nič ne podčrtate. :)

lp

Ko ima nič mlade, postane tako neznanski,
da ima dovolj prostora le še med vrsticami.

Meni se pa zdi to še ena dobra  za podčrtat ;)) lp,S

:) a, mislim, da ne. je premalo napeta in pokuhana.
morda bi bilo takole bolje:
ko ima nič mlade, se med vrstice ujame praznina.

lp