Na morje
Po cesti proti Jugu
se valijo oblaki
mrmrajoč čipko beline.
Utiraš si pot
med ponavljanjem preteklih
slik začetkov in koncev
in negotovih tveganj nekega julija.
Vse se pelje mimo,
kar je bilo, kar je, kar še bo.
Vse se raztaplja v soncu.
Ti pa greš na morje,
da mu vrneš svoje kupe soli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 31. 07. 2012 ob 09:53
- Prebrano 865 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 525.07
- Število ocen: 14