Portret z desko in jadrom

 

lice

obrnjeno navznoter

prepleskano

s podlago za olje na platno

na reminiscentno belo

 

in veter je

prepisan z imenom

 

ob cesti tečejo hitrorasle trave

domine se postavljajo v vrsto

kakor mi vsi

za srečen konec

 

občudujem te med izložbami začetkov

zaslepljenega z lahko bi

me obuješ 

kakor par čevljev na stopala jutra

 

in večer je

prepisan z imenom

 

z drobnim tiskom na pramenih las

poiščeš

vdolbine v morju

v katere se lahko skriješ

hrbet

ki ga lahko pobožaš

strmino

po kateri zdrsneš

navzgor

Y

Komentiranje je zaprto!

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 30. 07. 2012 ob 11:58
  • Prebrano 672 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 365.27
  • Število ocen: 11