zasvetilo se mi je srce na obali
tišine: pablo, vonjaš jod, vodna
znamenja? smrtonosne sončne
ribe pod kožo, svoj zdrav zanos?
natri si oči s sokom oljk, z lupino
lune, s pregrešno svobodo! natri
si sol v dlani: v mehkobno obzorje
vpni svoj čoln, svoje otroške želje!
in ko bova skuštrana jezdila veter,
naju bodo nadlegovali tihi kuščarji
in nama v slino najinih toplih besed
vtkali majhne, nerazumljive zvezde!
Dani,
tudi ta pesem je - kot vse ostale tvoje - polna svežih prispodob. Tvoj pesniški jezik je čudovito izoblikovan in samosvoj, morda tako samosvoj, da ga včasih ne razumem. Pri tej pesmi si zadel zlato mero: polna je prispodob, ki so originalne, hkrati pa bralcu lahko dojemljiva. Pablo, ki mu ti pesniš, je verjetno drugačen Pablo, kot si ga jaz umišljam in kot si ga zamišlja vsak bralec (predvidevam pa, da gre za vezavo na resničnost in Pabla Nerudo). Kakorkoli - izvrstna metaforika, odlična mera ekspresivnosti, ki preprečuje pesmi, da bi bila preveč zaprta (oprosti, pozabila sem literarnoteoretski izraz za tole, saj sem povsem v jezikoslovju zadnje mesece in komaj brskam besede). Čestitke za odlično zapisano povabilo na plutje z obale tišine!
Lp,
Lucija
hvala, lucija, za odličen komentar. veseli me, da ti je pesmica všeč!
kar pa se tiče "razumevanja" mojih ostalih pesmi (knjige, ki jo pišem zadnjih nekaj mesecev = "sence psov"), pa ti moram povedati, da jih tudi jaz ne razumem. namreč, tudi abstraktno sliko je težko in/ali nemogoče povsem razumeti (racionalizirati), ker ni štos v tem ... pri mnogih kolegih in kolegicah (literatih) sem opazil, da jih moje zadnje pesmi osupnejo, jim vzbujajo odpor in celo gnus ... čeprav to ni še zdaleč (bil) moj namen. jaz le slikam z besedami, ne kontroliram miselnega duktusa ... kot edino omejitev sem si postavil le (formalni) okvir, obliko. in to je to.
lepo bodi.
d.
Poslano:
28. 10. 2012 ob 21:37
Spremenjeno:
29. 10. 2012 ob 05:56
Čestitke za pesem poletja po izbiri uredništva!
Lp.
hvala,deborah!
pozdrav,
dani
urednica
Poslano:
03. 11. 2012 ob 21:18
Spremenjeno:
04. 11. 2012 ob 09:12
Iskrene čestitke k izboru tudi v imenu uredništva, Dani.
Ker je že urednica Lucija ob podčrtanju pesmi napisala izčrpen komentar, bi k utemeljitvi izbora dodali le to, da je Pablo "tekmoval" z "Deklo s habsburško mandibulo". V tem obdobju smo opazili več tvojih pesmi, ki so nas prepričale, da tvoja pesniška rast išče nove perspektive ... Tišina je torej tokrat prevladala nad kritičnostjo, seveda metaforično.
Ne glede na postopke, ki jih ubiraš pri ustvarjanju, ali prav zaradi njih, se pesmi na samosvoj način oprijemajo različnih bralčevih registrov. Idealna kombinacija je ravnotežje med sporočilom, izraznimi sredstvi, formo, metaforiko, referenčnostjo in svežino ter drugačnostjo. To ti je pri Pablu na obali tišine uspelo (seveda ga vidimo poleg Nerude in tudi Il postina in še kje...).
Še veliko navdiha in pesmi!
Poslano:
04. 11. 2012 ob 09:12
Spremenjeno:
10. 12. 2013 ob 21:29
hvala, ana!
razveselilo me je, da je pesem izbrana, in da ti (vam) je všeč.
v svojih novejših "pesniških postopkih" se nemalokrat namerno izognem t.i. lepemu, sporočilnosti, liričnosti, vzvišenosti ..., zgolj slikam (abstraktna) temnejša vzdušja in podobno ..., spet drugič pa - seveda tudi povsem namerno in zavestno - dopuščam živeti prej naštetim registrom. to sem storil pri pablu in še kje.
tak sem.
lp,
dani
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!