Čakala sem poljub, zame, meni,,,

Tisočkrat naslikala sem si njegov sij,

toploto njegovo bi s sabo nosila,

kamor koli bi se v življenju obrnila.

Lica čakala so ta božanski občutek,

kot bi ti nekdo rekel hvala,

iskreno.

Mamim, očetov, iskren da bi bil,

v meni bi rasel, in se pri drugih množil.

Nisem občutila toploto lic, 

še danes ne vem, zakaj.

Sem vprašala večkrat, če ljubljena sem bila,

je mama rekla, seveda, najbolj.

Kako naj vem, sedaj, kaj pomeni poljub,

iskren, in kako naj ga množim..

To je moja skrivnost, ki zapisal jo je veter,

poljub, tako zaželjen, daleč, daleč proč.

Barby