Gledam najini fotografiji

in nikakor ne morem verjeti

da je danes vse tako drugače

po domu ki sva si ga tako želela

in ga končno tudi dobila

po vseh sanjah o prihodnosti

sva danes tako daleč drug od drugega

a pri meni se ni nič spremenilo

še vedno sanjam najine sanje

še vedno in vedno bom

slišal kako pozvoni zvonec

kako hitim odpirat vrata

pred katerimi stojiš ti

s potovalko v svoji roki

in tako jasno slišim tvoj glas

ki mi pravi

VRNILA SEM SE.

igor žuravlev