poišči me v pesku
kjer je poletje izkopalo smeh
in se je obzorje prvič dotaknilo ustnic
ko sem padla preko noge
tako blizu svoje mladosti
okoli vratu si nosil črn trak
z eno samo školjko
ki se je na pamet naučila
moje ime nekega večera
poišči me v pesku najinih iger
z mojco mileno in eldo
ki so se kotalile kot slike v albumu
tam nekje v barvah
živega poletja
nikoli nisi izrekel tistih besed
imel si jih zavite v brisačo
vsako jutro ko si mi prinesel
svoje bose noge
nasmejan umazan in skuštran
poišči me v pesku
vsako zrno tistih dni
dela stojo na glavi
da bi izgrebla
misli in dogodke in molčanja
in sonce
ki je jedlo naša kosila takrat
samo takrat
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!