Pljusk dežja obliva
preperela polkna,
težko nebo godrnja
in ostro osvetljuje
staro izbo.
V bohkovem kotu
svečka trepeta.
V izbi joka dete
in za mizo starka
tiho preklada
jagode rožnega venca.
Za hišo potok
buči vse glasneje.
Grozi.
Ne prvič.
Starka ve,
kaj bo prišlo.
Hiša ob potoku
je žrtev.
Že desetletja.
Hiša ob potoku
je dom.
Naj pride,
kar mora priti.