Stopiva se v skodelici
užitka.
Bel sladkor bom, po pameti dodan
in prvi srk naj poželjivost vname,
izpijva strastno vse, dokler omame
sladkost izčrpala bo jutra dan.
Stopiva se v vrču limonade.
Ledu bom kocka, ki te ohladi
in ti rezina, ki jo iz navade
nežno grizljam med svojimi zobmi.
Stopiva se na oknu kot snežinka,
ki v zimski noči nežno zaiskri,
dotakne komaj rahlo se police
in v vodo drobne kaplje spremeni.
Stopiva se, stopiva kakor med,
ki v rokah čebelarja se pretaka
hiti in toči, toči in ne čaka,
da cvetje pokonča mu ostri led.