BODI VODA

Bodi moja voda.

Izpiraj mi oči in povrni jim iskrivost.

Ko ujete v sivino pločnika

puščajo blatne sledi.

Umivaj mi telo,

rada bi se spet bleščala,

v skrivnostni zbirki,

poleg tvoje bele duše.

Teci skozme,

očisti zarjavele madeže

na zastaranih, počasnih utripih.

Zaskorjenega srca.

Naj gladina ne vzvalovi,

da ne izgubiva nasmeha,

da ne odlagava spokojnost

krhke duše v kalnost,

ki naju briše.

Ta slika,

trdno obstaja

ta slika

je preprosta domačija,

v zlatih okvirjih najinih spon.

Ko na vekah leži moj stari demon,

poslušam tvoje žuborenje.

Ne odpiram oči.

Vidim, kako je z nama.

Opazujem nove odtenke,

nepoznane barve

rišejo ločnice svetlobe in teme.

Bodi moja voda.

Vre kri,

brbota pod vročico sveta blizu sonca

in ti se spreminjaš v ledeno goro.

Sušijo se usta

in takrat obupano hlastam

po tvojem zajetju.

Ne presahni, izvir.

 

Sandra Kocijančič

Komentiranje je zaprto!

Sandra Kocijančič
Napisal/a: Sandra Kocijančič

Pesmi

  • 26. 07. 2012 ob 17:33
  • Prebrano 867 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 69.7
  • Število ocen: 2

Zastavica