...i pišem pjesmu ljubavnu...
I hoće stopa nebu ali nema koraka
Poremetila si mi ravnotežu
Centar je sad negdje između
Tebe i značenja što ih dobijam
U prolazu kroz tvoj pogled
Kao božićna jelka težak
Okićen utiscima vrebam trenutak
Kad zatamne dva zelena reflektora
Olakšan svevidjećim strpljenjem mraka
Pod teškim medaljama za zasluge na leđima
Pogurenog koraka ulazim duboko u tvoj vidokrug
Tvoj vidokrug umaljan zeleno-ljubičastim flekama
Snova
Sve do vidovitih dodira i slijepih usana
Krasna pjesma, jedrnato široka... čestitam! Popravi ljubičastu u moju crvenu
Lp, breza
...nek` nešto novo bude
samo nek` nema suza...
Lp
Vertigo
VertigoBrezo, hvala, popravio
Pesem, ki je ves čas na tanki črti med dotikom in odmikom, med sanjano in sanjalcem, meddih med dvema trenutkoma ... prav lahko bi se prevesila v sladkobo, ampak domiselno zaniha ozračje obzorja in ga širi v vse prostore ljubezni.
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!