Na pragu prozornih zrcal
stisnjeni v tanek spekter
tostranske realnosti
bdimo
na pragu prebujenosti
tankih koreninic ter
nežno tipamo in se stegujemo
med trdo kamenje
tuzemskega sveta.
Ponikamo
k skupnim tokovom
in se izcejamo
kot zablodeli potočki
kot samosvoji lovci
nemih ptic bučnih slapov
pobeglih v življenje
s prvem trzljajem zavesti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!