Ljubec, drevi se boš iztrgal
iz epicentra bolečine
in prilezel v mojo stesnjeno bližino.
Medtem ko migetam v medlosti dneva
lahko le ugibam
v kakšnem odtenku črnine
bo biserovina na tvojem licu
in kako težka bo bisaga gorja
v tvojih oblačnih dlaneh.
Ko zakoračiš čez prag pribežališča
bom razvozlal neizrečene vrzeli
in prav nalahno pobožal s poljubi
brazgotine in brazde,
da vsaj za trenutek
umirim tresljaje
v morečih duplinah.
V naju obeh.
Ah, Marko....leeeeepa!!!!Presunljiva...
LP, M.
Majda, hvala!!!
lp, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!