Kako ti je ime,

ko te pokličem v sanjah

Rumeno polje se razlivaš čez obzorje

kot večnost, mir, žlica medu

Rdeča tančica strastno zadrhtiš,

pritajeno, ko si dovoliš svobodo

Odnese te v vijolični sij,

vzneseni dih omame

Potem se pojaviš, nekje znotraj,

oranžni izvir ljubezni,

tiho brbotaš toplino

Ne trajaš dolgo,

kmalu se prikradeš -

črna megla,

trepetajoč strah

in zakriješ pogled

Jeza v zelenih odtenkih

privršiš kot hladen veter,

pomešaš se s strahom

in zmešaš vse barve v

bleščečo belino

Utripaš kot čista nedolžnost

Sčasoma izzveniš v modro preudarnost

Takrat nehaš utripati,

takrat se vse umiri,

takrat zbledijo vse barve

Milan Novak