
Odkar je ukrotil ogenj in divjega konja,
si Adam dovoljuje vse.
Podjarmil si je stvarjenje in truplo boga,
le lastnega rebra ne zmore krotiti.
Toliko kritike duhovne in fizične plehkosti človeka je v tej pesmi, da bi jo jaz prej dala med aforizme, ampak naj odločijo uredniki.
Lp
Andra
No, za aforizem, kot samostojno celot, je malce dolga zadeva. Je pa seveda aforistično.
Hvala, ker me prebiraš in za mnenje, seveda.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!