To je komedija. A deluje nadvse tragično.
Ufoteljene ritnice v parlamentu in one
pred TV ekrani so si povsem enake. Kot
brezzobih ust nasmehi stisnjeni v črto.
A sonce, kepa razdivjanih plinov,
kroži svojo potepuško pot okoli črne luknje.
Miš ob mišolovki. In vse nas vleče za nos.
Tudi kronane glave. In zeljne. In puhlo repo.
Tudi glave solate in briljantne glave z briljantino
za domovino. Pa dolgolase, plešaste, obrite.
Tudi tiste, ki tenko piskajo na travo ostrico.
Kličejo srne. Pihajo, dokler bilka tancena ne poči.
Pihajte, pihajte, jim pravijo, piskajte, piskajte.
Trave je še dosti. Dosti trave in države.

Tomaž Mahkovic