Gledam drevesa,
ki imajo v moji domišljiji,
zelena, viseča peresa.
Pripeljejo drveča kolesa,
ne odpihnejo mi
od tega ničesar,
saj sem glavni cesar,
ki v svoj svet ne izpusti
tujemisleči udar.
Drevesa so postave prave,
prijatelji podtalne zemlje
in zelenkaste trave.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!