Zavilo me v črevesju je neznosno,
dva majhna pukca - strašna bolečina,
če mogel prdnil bi kot stara svina,
pa se bojim za gate, pismo rosno!

Grm leskov, smreka, bukev, bor in brinje,
vse to bo meni dobro kritje dalo,
me pred pogledi bo obvarovalo,
ko bom potisnil svojo rit v malinje.

Pomoč tu najdem, kadar stegnem roke,
se z listi mi bršljana ritka briše,
olajšan sem, že delam dolge skoke.

Tu rasti javor, kjer svežina diše.
Si sam se vsadil pod dreves oboke,
sedaj doseži jih, zrasti še više!

nežna duša