Forum

Boža Hvala - Ma useglih je blo lepo

Kje so naše korenine?

Je bilo vprašanje, ki se je vedno znova porajalo Boži, mladi učiteljici kombiniranega pouka v rojstni vasi na Trnovem pri Novi Gorici. Vedno bolj se je zavedala, da o svojem kraju ve premalo. Navdušila je učence in skupaj so začeli zbirat zgodbe. To je trajalo pet let od 1996 do 2000. Po njenem odhodu iz Podružnične osnovne šole Trnovo je z zbiranjem nadaljevala sama. S ciljem izdati knjigo je hodila je k starejšim krajanom, ki so ji radi pripovedovali o doživetem in o slišanem. Intezivno se je s tem ukvarjala od 2009 do 2011.

Knjiga je napisana preprosto, zato tudi razumljivo. Veliko zapisov so napisali otroci. Vsakemu zapisu je dodano ime, priimek, domače ime hiše, letnica rojstva pripovedovalca in seveda tudi podatek, kdo je zgodbo zapisal in letnica zapisa.

Knjiga je razdeljena na poglavja:

Pred 1. svetovno vojno,
1. svetovno vojno,
Med vojnama;
2. svetovna vojna;
Po 2. svetovni vojni,
Tudi to so povedali

Dodan ji je obsežen slovarček manj znanih in narečnih besed (na 5 straneh).

Knjiga je napisana v knjižnem jeziku popestrena z nekaterimi narečnimi izrazi. Mislim, da bi bila zanimiva tudi bralcu, ki izhaja iz drugega konca naše države. 

 

Lea199

Lea199

Poslano:
12. 07. 2012 ob 22:09
Spremenjeno:
17. 07. 2012 ob 22:17

Sama sem jo brala cele 4 mesece, seveda ne vsak dan in ne na hitro. Brala sem temeljito, primerjala tiste zgodbe, ki sem jih poznala s svojim vedenjem o njih. 

Dolgo sem se zamudila pri slovarčku, primerjala izraze z našimi, ki so podobni, a redko popolnoma enaki. 

Izvedela, da ti izrazi niso povsem enaki niti v zaselkih Trnovo, Rijavci, Nemci, Voglarji in Zavrh.

Knjiga mi je potrdila, da je bilo Trnovo prvotno del Šempaske župnije, tako da so mrliče pokopavali v Šentmihelu (Šmihelu). Prvi prebivalci naj bi prišli na Trnovo z Dežiələ, kar pomeni Vipavsko dolino. (To sem že slišala, brez da bi poznala vir. Moški, ki mi je o tem pripovedoval, mi je rekel: "Taku sə govorilo.")

Najbolj me je pritegnila zgodba o Marjənci s Trpinoušča, dobrovoljni ženski, močnega značaja, rojeni okrog leta 1860. Vdovi, ki je sama poskrbela za svojih 7 otrok.(seveda sem njeno zgodbo poznala od prej, ker so tudi pri nas pripovedovali o tej kleni materi).

Še bi lahko pisala, a bi nastal predolg komentar:)

LP; Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!