Trdno zakoreninjen,
kot tisočletna sekvoja,
upirajoč se silam sveta,
stojim pred teboj.
S pogledom mi spodnašaš tla.
Kot seme regrata od lučke,
se dvigam od zemlje.
Ne vedoč kam me vodi pot,
lebdim v zraku in upam,
da pristanem na plodni prsti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Egoist
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!