NIMAM
Ni spoznanje, le iskanje,
to kar zdaj imam.
Ali bolje reči: nimam,
sproti vse razdam.
Nimam rok, ki bi grabile,
kar je mojega;
pesmi rada prepustila
mnogo sem tega.
Nimam take težke duše,
tudi ne srca,
ki bi bilo le za žalost
in iskalo dna.
Nimam solz, ki bi pojile
zgodbe zjokane.
Ker ne jočem, tudi nočem
bede žalostne.
Nimam pesmi, ki umira
in je brez duha,
ker v vse kar pišem, vtiram
dosti upanja.
Ptica, sonce, žarek, smeh,
to hočem zapisati!
Vse ostalo, glej, po tleh
možno je pobrati.
Lidija Brezavšček - kočijaž

Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Pesmi
- 24. 07. 2008 ob 11:21
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240
