
Danes si žalosten,
še bolj kot včeraj.
Bosonogi deček
s piščalko iz sanj sredi peska.
Potepuhec med šumenjem valov
na bregu sredi biserov
v majhnem zalivu,
nič večjem od zrele melone.
Pod belo perutnico Galeba
se igraš v popoldnevu brez senc,
med smehljaji borovih vej
na dragoceni freski nekega poletja.
Saj nisi pozabil, sine,
po kom in zakaj
si dobil svoje ime?
O, Svit, hvala...po včasih trpkem svetu hodijo naši otroci, se mi zdi...a nebo je vedno milo in prostrano...in Jonathani so...
LP, Majda
O da Majda,
stiske so stikala, ki prižigajo žarnico zavesti,
tvoja pesem priča o njej, čestitke !
Potepuhec - kako lepa beseda. Jonathani morajo biti in še vedno so, mogoče jih je celo več, kot si mislimo in res je, da bolečina naših otrok boli veliko bolj kot naša.
Svit, kako lepa misel o stiskah in stikalih! Daje tolažbo!
Res Evelina, bolečina naših otrok nas žene k izboljšanju,
hvala za "stiske in stikala."
Naj vama bo leeep dan!!!!! In naj stikala delajo :))))
M.
Lirična, intimna, ki pa vendar lahko najde sidrišče v vsaki meteri (tudi če nima otrok) in v vsakem otroku v nas. Kot bi z roko, položeno na oči, skušala preplaviti bitje in zmanjšati stisko s samimi mehkolepimi spomini iz otroštva.
Čestitke,
Ana
Ana,
hvala za zelo tenkočutno in občuteno obrazložitev , utemeljitev podčrtanke. Res so stvari, na katere ne more vplivati nobena želja, noben trud, nobeno prizadevanje...ker jih take prinaša Čas.
Roka, položena čez oči, spomin pobožan čez srce je včasih edino, kar si lahko damo...in...kar ..to vem...pomaga....vzdržati leteti...
Lep pozdrav in hvala :)
Majda
Karmen, :) hvala !
LP, Majda
Nežno in ganljivo, tako tvoje ...čestitke,S
Hvala, Platanas :)
Lepo in lahko noč, Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!