raztegnil se je kremelj, zamehurile
so se ose: sosed je ohladil zidovje.
debeluška je šla po brokat, po lim
za novega konja. zanetil se je srd,

ob neretvi so prepevali tifusarji.
vsak gib je bil grimasa, vsaka uš
bandit: v horjulu je fant pretepel
rdečo nevesto in dovolil generalu,

da mu je obrezal štrcelj in pobelil
oči. bog je bil kot ptica, domovina
je hotela svoje: vigilant je ustrelil
slovenko v srce, a zdaj spi z žabo

v vampu. v svetu mrtvih ni zamer,
vsak lahko ima zadnjo besedo. ni
mask, ni vračev, ni nič božjega,
še ljudskega komaj kaj: v siriji,

v egiptu, v sibiriji. berlinski zid
je bil iz masla: v evropo je naselil
slo po bivanju, prvi je pral strojno
in bruslju na up kupil kravato. na

vzhodu je jaser arafat zgostil med
in si žile naphal s polonijem, tito
je končal kot cvetličar, gandhi pa
je iz navade meril angleška jajca.    

a zdaj je čas bolj trpek: orli norijo,
krote ližejo križe. tam nad triglavom
počiva pod nebeško katedralo mikhail
sergejevič gorbačov: z gnilo liso na glavi.

Dani Bedrač