Lahko me najdeš v zgodnjem jutranjem mraku,
ob svitu in prvem prebujanju ptic,
med žitnim klasjem v rdeče odetem maku,
kjer ptice gnezdijo v grmih brez bodic.

Hodim po vijugastih s praprotjo poraščenih poteh,
med rezkimi travami in mogočnim drevjem,
kjer je mir in domujeta radost in smeh,
pod krili metuljev med travniškim cvetjem.

Slediš mi lahko po kamnitih stezicah,
po težko dostopnih visokih skalnih grebenih,
na visoko ležečih previsnih skalnatih policah,
kjer so steze ob vrveh jeklenih.

Poišči me med srebrnimi nitkami poetov,
med mogočnim izrazom besed vešče spletenih,
v deželi sanjačev, krhkih src, lepih sonetov,
ob zahodu sonca v oblakih lepo osvetljenih.

Odsevam v lužah, kjer žabe zelene živijo,
sem žarek lune v jasnih, svetlih nočeh,
vijugam v močvirju sanj, kjer ptice zaspijo,
ko pomisliš ljubeče, sem iskrica v očeh.

Ne išči me med umirajočimi cvetovi,
na krajih, kjer zavladal je obup,
ne med prevarami in lažnimi svetovi,
kjer ti nudijo namesto cveta strup.

Sem v krošnjah, kjer ideje se rodijo,
tleča iskra upanja preglednih svetlih cest,
snov za sanje, ki v mislih tlijo,
spremljam te, lahko sem dobra vest.

ius