Utripnem v sanje,

da sem živa, vroča

in med budno stanje,

ko še mrtva spim.

V blodnjavosti

otepam se slepila,

da spet se ljubim z njim.

Ko vpraša,

če sem s kom drugim se spečala,

ga stisnem,

- premočno -

kot bi grabila ga za vrat.

Razgaljeno

me sune iz mrtvila,

zavrtinči v gnev …

Kot jezik žilave,

mesnate so besede,

ki vrivajo se vame

v tem morastem, bolestnem stanju.

Vročična roka išče stik

s še neoskrunjeno belino.

Z nabreklih ust iztisnjena beseda        

se v krču piše na papir.

S pižamo,

zavozlano med nogami in okrog vratu,

se zgnetem med povaljane blazine,

kot garjav pes še trznem,

poližem stare rane,

na pomečkanih rjuhah,

izmozgana,

negibno obležim.

Ignis