
dekla s habsburško mandibulo
je pozabila na perunov vrisk
in si z rimokatoliško pomado
olajšala brižinske jajcevode.
zavrnila je tisoč jataganov in
dovolila srbskim kozlom, da so
izpridili njeno perilo: takrat
še ni bilo drugih mehčalcev in
trg ponte rosso je bil v celoti
domena koziških banditov.
šla je na pot in glej, med litijo
in čatežem jo je pičil tantadruj!
prismehljala se je na habsburški
dvor in postala cesarjeva perica.
do trobojnice ni bilo daleč, a je
kronos napletel gavrilov princip:
kmetija je postala tabernakelj, ki
je v svoji črvini skrival rdečico.
v jajcu se je utrnila solza sreče
in nekaj desetletij je dekla jedla
gavrilovičevo pašteto, pila cockto
ter se na predvečer živčnega zloma
plaho nabodla na evropskega kurca.
Skozi zgodovinske, religiozne, literarne, tradicionalne in emocionalne simbole izrisana naša država, neprizanesljivo popeljana skozi svojo groteskno usodo s podtonom lirskega posmeha. V pesmi so ujete, premešane in v grenko potico zapečene vse sram(ot)ne dlake in druge "posrečenosti" ter predvsem neposrečenosti naše preljube dekle. Ki je preživela vse, le evropskega falusa morda ne bo. Čestitke, Dani. Ob branju me je oblival srh.
hvala, kerstin, dober komentar!
in srh je zdrav ... ![]()
![]()
lp,
dani
Z globokim spoštovanjem,
Pankracija
Yeah!
lp, Joakim
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!