PRESTROJENA PESEM
Laž je pomislek resnice.
Molk je odtenek kričanja.
Smeh je premolk žalovanja,
obljuba začetek krivice.
Ponos je le drobec napuha,
žarek utvara pogleda.
Preprostost je krinka vseveda,
naivnost predanost je gluha.
Poljub je realnost prevare.
Sreča le hipec v času.
Lepota je del fraze stare.
In pesem, mar res je le ptica,
ki vse, kar presanjam, odnese
in več, kakor mislim, prenese?
Morda zgolj pisala konica?
Ta končno začrta obliko,
iz mene potegne vsebino,
brez patosa riše mi sliko.
Potujem v čolnu brez vesla.
Odgovor na dlan mi je dan!
Bi pesem pisala zaman,
če ptica ne bi je ponesla
v nebo, kjer jo z vetrom raztrese,
povsod tja, kjer misli bedijo;
prepojejo jo, prestrojijo.
Mi sonce nazaj jo prinese. Lidija Brezavšček - kočijaž

Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Pesmi
- 23. 07. 2008 ob 09:21
- Prebrano 671 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 246
