sončno uro sem nastavil na poldne

in vročina je začela  zgodaj zjutraj

ustrezno šklepetati: hud duh je vel

po cestah, vroč gramoz je lezel ven.

zajca na pašo! sem si rekel in mu z

živo vodo osvežil možganovino. noč

je od njega zahtevala mnogo, a malo

je dal: tako nebogljen, tako cesarski.

(celje zori v jalovem soku, asociacije

žvižgajo ob savinji: na špici se bomo

utelesili pijanci in godlja bo brbotala

do onemoglosti. kurbe so neizbežne!)

ponoči sem jedel mrzlo ževje meso

in joe satriani mi je polizal mačeto:

posušil sem štiriperesno deteljico

in moje srce se je spet skrilo vase.

danes ima moj paž v očeh srebrnike:

so besede na vrvici? so parklji skriti?

danes ima jona novega kita v vampu:

devica marija mi bo prodala frnikulo!

Dani Bedrač