Ljubim njegovo zaupanje,
zgodba o meni se začne z mojim življenjem,
iščem pravo pot ni je nikjer,
duša mi umira,
on je več kot moški in to več kot ljubezen.

To je razlog da modro je nebo.
Igram se z njim,
ljubim njegovo zaupanje,
lažem mu, da s prijateljicami sem,
v resnici z drugim.

Nočem več delati tega,
nočem biti razlog zakaj,
nočem vzeti njegovega življenja.
Rečem mu, da kmalu bom doma,
ležim ob njemu, ki ga dobro ne poznam,
zasipa me s poljubi, jaz pa mislim na njega.

Ko poljubljam drugega
se mi zdi kot da,
njegove ustnice poljubila bi.
Pridem domov dobim sramoto na obraz,
da sem izrabila njegovo zaupanje,
nočem več slabega,
kako naj se mu odpovem,
želim mu dobro.

*nikey*