Zjutraj vstane, oči pomane,
Na cesto
copate obuje, obeduje.
Glej ga zlomka message pride,
v službi že zjutraj vse uide.
Pa te kliče pa te prosi,
zraven še kup laži natrosi.
Kaj brez tebe bi mi v službi,
sami bi sedeli v slabi družbi.
Nič ne jamra nič ne vpraša,
samo dela Francka naša.
Brez nje v službi res nič nardili,
še skupaj pošte ne zložili.
Pa se sprašuje, pa se vpraša
je to res kar sedaj vnaša.
Vnaša cifre in številke,
se kup sodelavcev izriše.
Eni viška, eni čakat,
drugi pa v toplice se namakat.
Pa zagleda pa se kuje,
ko še ona prejme pismo, ki njej ni tuje.
Tudi ona zapustila,
firmo, frende vse brez stila.
Je blo treba vsega tega,
no saj vemo kaj se dela.
Se vsede se ne joče,
solza sama ven res noče.
Zjutraj vstane, oči pomane
copate obuje, obeduje.
Končno zajtrk do konca zmaže,
po dvajstih letih se izkaže.
Viki
Odlična družbenokritična! Bravo!
Lp,
Ananda
Poslano:
07. 01. 2021 ob 07:30
Spremenjeno:
07. 01. 2021 ob 08:02
Hvala za oceno pesmi!
lp,
Aleš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleš Kastelic
- 06. 01. 2021 ob 16:06
- Prebrano 420 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 28.37
- Število ocen: 2