[b][/b]
Dan za dnem
iz noči v noč ista dogajanja.
Sanje se porajajo,
delajo kot jesen,
ki se hoče ločiti od listja.
Vonj, občutek varnosti.
Začeti živeti novo življenje,
začeti z novimi kretnjami,...
Spomini sežejo predaleč,
da bi vse pozabili.
Na vse tiste trenutke v zadregi,
v žalosti, samoti.
Smo kot zima:
narava odeta v plašč;
mi v molku.
Pomlad;vse dehti...
naša čustva pridejo tja,
kjer dolgo časa niso upala.
Poletje;dolgo vroče poletje...
mi v normali dosežemo vse,
kot nevihta.
Jeseni končno ostane narava gola;
mi pa se, kot školjka zapremo.

helena r.