Sočna samotnost
Samotnost popoldneva
se obeša na prašne delce
in pleše po lestvi
sončnega žarka.
Ta je z mehkimi pestmi
poletne vročine
prodrl skozi polknice.
Dvignila je grenkobo želodca,
da je zlomila Adamovo rebro.
Zasadila je zobe v sočno jabolko
in sok se je pocedil po bradi
in poniknil v vrt užitka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 03. 07. 2012 ob 18:47
- Prebrano 747 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 260.75
- Število ocen: 9
