Intelektualci smo, ko trdimo, da nihče ni na našem diskurzivnem nivoju,

ko trdimo, da so ostali neumni, nerazumski  in s tem sebe prikažemo kot največje žrtve.

Skozi žile se nam pretaka hudičeva voda.

Intelektualci imajo vedno probleme s svojim očetom in ne materjo. 

Tega v veliko primerih ni,

je alkoholik, ali pa dela 24/7 in te vsak drugi dan užali.

Intelektualci ne znajo ljubiti.

Namesto tega se zatekajo v poezijo in v neo marksistične spise ter se pretvarjajo, da jih ti ne vzburijo.

Povedati nekomu, da ga imaš rad je postalo preveč mainstream.

Tistim ki te pa ljubijo, pa oprostiš, da so izbrali tako slabo.

Žalostno je, kako vse vemo v teoriji, a nič v praksi, zato se zaljubljamo v profesorje.

Intelektualci preveč pijejo, preveč berejo, preveč kritizirajo.

Intelektualci vedno žalijo, vedno preveč spijo in se vedno preveč pritožujejo.

Intelektualci se vedno prepogosto gledajo v ogledalu, ker upajo, da se je iz včeraj na danes kaj spremenilo.

Intelektualci preveč spijo naokoli, vedo preveč letnic in prevečkrat jokajo.

Smo anti-feniksi, ker povsod najdemo večno smrt, namesto večnega življenja.

Intelektualci smo tako žalostna bitja, ker še vedno ne vemo, kaj bi počeli s svojim intelektom.

Človeška Lučka