[b][/b]

Življenje mirno teče,
s trenutki sreče,
ki se kmalu razblinijo v strah.
Kot tista cvetlica tam na
kamnitih tleh,
ki pričakuje lahen dež
ali vsaj roso.
In sonce, da bo lahko naredilo cvet.
Uspe ji.A na koncu odmre od suše.
Veter jo nese sem ter tja.
Odmre počasi;prav na tistem mestu,
bo zrasla prav takšna,
s podobno usodo.
Le zakaj bi se trudili?
Mogoče le za poznejše rodove,
da bodo uvideli lepše,....
to kratko življenje.

helena r.