
Ničesar mi nisi vzel.
Pesmi
si pokazal pot
iz mene.
Njej, večni vodi.
Ležem vanjo, ko lahko.
Nežno.
Da ne škropim naokoli.
V reko spominov,
v tolmun brez dna,
v morje želja,
v bazen pozabe,
v jezero miru,
v potok večnosti,
v studenec tolažbe,
v vodnjak spoznanja.
Moram,
hočem,
smem vstopiti,
se potopiti na vdih.
Ko izplavam, vem.
Moja
pesem.si.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!