ne morem ti dati svojih ladij
preveč pristanišč
je zaplulo skozi moje naročje
ne morem te hraniti z repi morskih deklic
preblizu je poletela megla
mrkega moža
ne morem podpisati pogodbe
krvava sled se vleče
za mojimi vzdihi
ne morem spraskati
smešnih iger z volana
občutek sreče je razprodan
ne morem
na vogalu številka sedem
z vatli merim svojo dobroto
v posodi brez dna
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!