Trenutki uhajajo izpod mojih prstov

in se izgubljajo v mivki.

Kot nežno valovanje plime,

ki se pojavi zvečer

in izbriše vse peščene gradove

zasanjanih duš,

ki so čez dan

na obali gradili svoje pravljice.

Zjutraj je obala spet prazna,

pesek lepo počesan,

spomini izbrisani.

Vse je kot mora biti,

samo tesnoba v mojih prsih

pravi, da so se moji gradovi sesuli že pred plimo.

veneramars