ne pijem vina
praviš
in se zasmeješ
imaš prav vse prste
na prvem listam tisočletja
skozi nohte drsijo refreni
zapoj obljubljena
na klopci
petega prsta
zatulijo vsa križišča
pokonci
pokonci
brziš in se ne oziraš
a veš koliko te imam
a veš
držim vrvi tvojih misli
ribarim jutrišnje ideje
praznost še nikoli ni bila
tako težka
v zajemalki vihtim luknje
ozri se draga
daj mi vino
praviš
da čez ramo vržem
vsa potovanja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!