Čas te je naplavil na mojo obalo kot HI-FI,
iz katerega glasno odmeva stara pesem
v novem aranžmaju in neki drugi izvedbi.
Nenadoma si se pojavil,
v drugi obleki in z drugim pogledam v očeh,
v katerih me več ni.
Pa sem te vesela.
Hvala za roko,
ko sem izgubljena tavala po nakupovalnem centru,
hvala za ponujeno jabolko,
v tednih brez teka,
hvala za odmaknjen kozarec vina,
ki mi ga je ponudil tvoj znanec in
hvala, da si me zaklenil v »najino« sobo,
ko se ga nisem zmogla ubraniti.
Hvala za dolg in tesen objem,
za modro nebo in ptice v sanjah,
za bohotno krošnjo zdravega drevesa
in mirno gladino morja,
ki se je temno vijolično lesketalo v mraku.
Hvala za objem,
v katerem sem se počutila varno,
čeprav se je okoli mene podiral svet.
Poslano:
09. 07. 2012 ob 05:39
Spremenjeno:
09. 07. 2012 ob 10:26
Včasih se kdo vpraša o smislu poezije.
Ta pesem mi je ponovno potrdila, da v poeziji ni potrebno iskati nobenega smisla in ni treba pesmi vtikati nobena globokoumna ter visokoleteča sporočila. Pač je.
Dragi urednik, močno sem ganjena. Tudi najin odnos z Antonyem je "samo" bil, brez velikih in globokoumnih besed med nama. Vam želim lep dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Margareta
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!