Zanimiva kratka pesem. Kot življenje tistega, ki je rojen za to, da bi pel. Grafitne sledi, ki povečini končajo v plamenu (etru) in pepelu (enoten konec vsega živega). Sizifovska brezsmiselnost, ki se feniksovsko prenavlja - vedno pogori in nato vstane iz pepela, da bi spet zapel(a).
Zaradi same kratkosti in izbora besed kar vleče k razpredanju takihle misli.
Lp, Ana
Hvala, Ana, za razpredanje misli, ki so našle smisel v krogu življenja in ponovnega vstajenja. Vse je nekakšna igra, kar na nek način ponazarja že sam naslov, saj je sestavljen iz prvih dveh in zadnjih treh črk v pesmi.
Lp, Simon
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!