
Ne spomnim se koliko knjig sem prebral...
Ne pomnim koliko znanja užil...
Statistika, v času zamrznjene besede posameznika, "dokazane" teorije...
In kdo sem jaz, ki naj bi se napajal iz knjig, znanja iz stoletij?
Uboga para, ki skozi otroške oči išče samega sebe in svoj namen.
Kaj mi pomaga vse znanje tega sveta, ko pa moram hoditi s svojimi nogami.
Kaj mi pomagajo izkušnje stoletnikov zapisane v neprecenljivih debelih bukvah, ko pa me mora ogenj opeči, da se ga v bodoče ne dotikam?
Zakaj pišem pesmi svojih izkušenj, jih s peresom zapečem v čas?
Komu so namenjene, ko pa vsak od nas s svojimi nogami koraka skozi svoj čas ...
Kdor meni, da lahko opiše svoja videnja, ima najbrž razlog. Eno je kaj o-cenijo verodostojni za literaturo, drugo pa bralci. Oboje ni zanemarljivo.
KOLIKO se koga dotakne pa Avtorjem daje smernice...
Tako je dragi Svit, eni in drugi dajo oceno. Vsako avtorsko pisanje je pač že v naslovu avtorsko, torej individualno delo ali videnje ali vedenje ... Včasih potrebuje avtor potrditev, včasih pa tudi ne. Vsekakor pa hvala za tvoj komentar :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Franc Tominec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!