
Ne mine dan
da ne bi uprl pogled v nebo
in včasih glasno
včasih prav potiho
ogovorim višave nad seboj
ker moram verjeti
ker hočem verjeti
da zopet stopiva na isto pot
da bo čuti odmev najinih korakov
ki hodijo v isto smer
da bodo jutra in noči kot nekoč
in postelja ne bo več hladna
ker verjamem
v naju.
in hočem verjeti
in verjamem
v naju.
Meni bi bilo lepše:
ker verjamem
v naju.
Pesem presunljivo opisuje željo samote po vezi v dvoje in daje v globoki razmislek ljudem v čem je osnovni smisel življenja. Povsod je prava dejavnost le v dvojnosti.
LP tomi
Pozdravljen Tomi
Sem popravil in hvala ti za lepe besede!
Lp, Igor
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!