Svetloba me slepi,
 smog me duši.
Kaj gnalo me je v mesto.
Zakaj sem šel za sivo cesto?

Pot vodila me je v kraje tuje,
kakor ptička,
ki se gnezda svojega sramuje.

Zakaj tajil sem gnezdo svoje,
zakaj poslušal mati nisem vas.
Vas, ki ste hoteli, da ostanem
in da od doma jaz ne grem.

Rad bi vrnil se nazaj,
mati, v vaš objem.
Sprašujem se zakaj,
vam v oči pogledati ne smem.

Mati, zatajil sem vas.-
Vas in mojo domovino.
Zato žalujem in priznavam:
Res ravnal sem gnilo.

Adriano Trnovšek