
V službi sedim,
v stroj strmim.
Sprašujem se
zakaj tukaj čepim.
Danes je nedelja
in ura že bolj pozna.
Jaz namesto da bi spal,
pa sem v tovarno se podal.
Vse noči mi misli stran beže.
Zakaj mladosti čas prehitro gre.
A predenj glava se zave,
tu izgubil sem že leti dve.
Iščem po oglasih,
a zaposlitve boljše ni.
Treba šolo bo dokončati,
potem mogoče se kaj boljšega dobi.
Leta štiri so minila,
predenj glava je ugotovila.-
Treba ubogati je mati,
in v šolo se podati.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Adriano Trnovšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!