Pijem čaj sredi puščave,
kamele in osamljene postave
daleč v daljavi.

Karavana ki razburka
tenko črto horizonta,
srka vroče hlape
slepečega žgočega sonca.

Pijem čaj sredi puščave,
s teboj v svileni obleki
z zlato obrobo
na prsih svetleči.

Skozi pesek v vetru
osredotočen v pogled
v temne oči,
ki pospremijo me v noč.

V temni noči,
zadnji žarek lovim,
ki poudari
peščenozlate ti obrvi.

Zaspim med kristali peska
in se zbudim s teboj
v oazi tvojega kraljestva.

Alexandrus