(Danilu Kišu)

bolna pesem

v meni šepeta

črno

sonce za vratom

šklepeta

ponaredim kletko

s svojimi rebri

videla sem te

v kolu z vilami

šel sem gor

razmršen

nor

in odpet

pokleknem pred tabo

suh in izpet

Bohoreta

potem

vse te zveri

za plotom

kraja živine

in molk svile

v nočnih krikih

dolg nož

na mestu

v nožnici

križ iz kozje dlake

v krvavih rokah

in nebo valovi

z materino čipko

tebe boso

v višnjevem nasadu

objemam hladno

nesramno mlado

modrooka,

Eti

šošan cveti

s počenim glasom

iz grla nova

pesem

istovetnih sanj

hoditi je treba

tudi ko dvomiš

v stopala

zamižal bom

da se mi

dozdeva

kaj sem

in koliko spregledal

plazil se bom

kolikor bo potrebno

tudi oslepel bom

zaradi tebe, hči

majem se na robu

spim v sredini

tipam

po temini

krvavim na belini

tebi pa je nasmeh

ostal na licih

moji vulkani

ognjena usta

da trosim

ogenj in dež

in bljuvam zemljo

po sebi

še smrti se ne bojim

to zmorejo le srečni

adio, kerida

* Bohoreta: Vzdevek, ki so ga sefardske družine navadno nadele prvorojencem (Bohor za najstarejšega sina, Bohoreta za hčer)

* Šošan:   v hebrejščini lilija (kolokvialno - vrtnica)

Jure Drljepan (JUR)