Vedno sem bila neumna za ljudi,
ki se me obdajali,
ki so me imeli in nikoli razumeli.
Vedno sem sanjala da me bo kdo objel,
a bila je le želja, tiha, skromna v meni.
Vedno so me želeli spoznati tisti,
ki so me na daleč opazovali,
me tu pa tam poslušali in se spraševali:
"Le kdo je ta zanimiva punca"...
Ne prve, ne druge nisem znala osrečit,
še zmeraj sem neumna za prve,
in nedostopna za druge.
A v samem jedru sebe,
v svoji zlati sredini, sama.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!