Forum

PREVOD: Jagoda Nikačević: V PASTIRSKI NOČI

V PASTIRSKI NOČI

(Danilu Kišu)

 

 

bolna pesem

v meni šepeta

črno

sonce za vratom

šklepeta

ponaredim kletko

s svojimi rebri

videla sem te

 

v kolu z vilami

pojdem gor

razmršen

nor

in kljubujoč

pokleknem pred tabo

suh in ves pojoč

 

Bohoreta

 

potem

vse te zveri

izza plota

kraja živine

in molk svile

v nočnih krikih

dolg nož

na mestu

v nožnici

križ iz kozje dlake

v krvavih rokah

in nebo valovi

 

z materino čipko

tebe boso

v višnjevem nasadu

objemam hladno

nesramno mlado

 

modrooka,

Eti

 

šošan cveti

s počenim glasom

 

iz grla nova (kot panj

pesem

istovetnih sanj

hoditi je nujno

tudi ko dvomiš

v stopala

 

zamižal bom

da se mi

zazdi

kaj sem

in koliko spregledal

plazil se bom

kolikor bo potrebno

tudi oslepel bom

 

zaradi tebe, hčera

 

majem se na robu

spim v sredini

tipam

po temini

krvavim na belini

a tebi je nasmeh

ostal na licih

moji vulkani

ognjena usta

 

da trosim

ogenj in dež

in bljuvam zemljo

po sebi

še smrti se ne bojim

to zmorejo le srečni

 

adio, kerida

 

 

Bohoreta: Vzdevek, ki so ga sefardske družine navadno nadele prvorojencem (Bohor za najstarejšega sina, Bohoreta za hčer)

* Šošan:  v hebrejščini lilija (kolokvialno - vrtnica)

 

=======================================================================

 

U NOĆI PASTIRA

 

 

(Danilu Kišu)

 

bolesna pesma

u meni šapuće

crno

sunce za vratom

škripuće

krivotvorim kavez

svojim rebrima

ja te videh

 

u kolu sa vilama

pođoh tud

čupav

lud

i raspasan

kleknuh pred tobom

suv i raspevan

 

Bohoreta

 

pa onda

sve to zverinje

iza plota

krađa živine

i muk svile

u noćnim kricima

dugi nož

na mestu

u koricama

krst od kostreti

u krvavim rukama

i nebo leluja

 

majčinom čipkom

tebe bosu

u višnjinom sadu

grlim hladnu

bezobrazno mladu

 

modrooka,

Eta

 

šošan cveta

prepukla glasa

 

iz grla pesma

nova

istovetnih snova

hodati se mora

i kad sumnjaš

u stopala

zažmuriću

da mi se

pričinjava

što sam

i koliko prevideo

puzaću

koliko treba

obnevideo

 

zbog tebi, kćeri

 

klackam na rubu

spavam u sredini

pipam

po tmini

krvarim na belini

a tebi osmeh

na licu osta

moji vulkani

vatrena usta

 

da sipam

vatru i kišu

i zemlju bljujem

po meni

ni smrti se ne plašim

to mogu srećni

 

adio, kerida

 

 

Bohoreta: Nadimak koji su sefardske porodice davale prvorođenoj deci (Bohor za najstarijeg sina, Bohoreta za kćer)

* Šošan: na hebrejskom ljiljan (kolokvijalno - ruža)

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 06. 2012 ob 23:16
Spremenjeno:
05. 06. 2012 ob 23:16

 

 

 

samo par pripombic, JUR

 

bolna pesem

v meni šepeta

črno

sonce za vratom

šklepeta

ponaredim kletko

s svojimi rebri

videla sem te

 

v kolu z vilami

šel sem gor

razmršen

nor

in kljubujoč

pokleknem pred tabo

suh in ((!ves pojoč )) (ves pojoč je nemogoča besedna zveza!)

 

predlog:

...

 nor

in odpet

pokleknem pred tabo

suh in izpet

 

 

Bohoreta

 

potem

vse te zveri

za plotom

kraja živine

in molk svile

v nočnih krikih

dolg nož

na mestu

v nožnici

križ iz kozje dlake

v krvavih rokah

in nebo valovi

 

z materino čipko

tebe boso

v višnjevem nasadu

objemam hladno

nesramno mlado

 

modrooka,

Eti

 

šošan cveti

s počenim glasom

 

iz grla nova

pesem

istovetnih sanj

hoditi je treba

tudi ko dvomiš

v stopala

 

zamižal bom

da se mi

dozdeva

kaj sem

in koliko spregledal

plazil se bom

kolikor bo potrebno

tudi oslepel bom

 

zaradi tebe, hči...........(!!!)

 

majem se na robu

spim v sredini

tipam

po temini

krvavim na belini

tebi pa je nasmeh

ostal na licih

moji vulkani

ognjena usta

 

da trosim

ogenj in dež

in bljuvam zemljo

po sebi

še smrti se ne bojim

to zmorejo le srečni

 

adio, kerida

 

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
06. 06. 2012 ob 23:02

Hvala Lidija

Evo popravljene verzije

 

V NOČI PASTIRJEV

 

(Danilu Kišu)

 

 

bolna pesem

v meni šepeta

črno

sonce za vratom

šklepeta

ponaredim kletko

s svojimi rebri

videla sem te

 

v kolu z vilami

šel sem gor

razmršen

nor

in odpet

pokleknem pred tabo

suh in izpet

 

Bohoreta

 

potem

vse te zveri

za plotom

kraja živine

in molk svile

v nočnih krikih

dolg nož

na mestu

v nožnici

križ iz kozje dlake

v krvavih rokah

in nebo valovi

 

z materino čipko

tebe boso

v višnjevem nasadu

objemam hladno

nesramno mlado

 

modrooka,

Eti

 

šošan cveti

s počenim glasom

 

iz grla nova

pesem

istovetnih sanj

hoditi je treba

tudi ko dvomiš

v stopala

 

zamižal bom

da se mi

dozdeva

kaj sem

in koliko spregledal

plazil se bom

kolikor bo potrebno

tudi oslepel bom

 

zaradi tebe, hči

 

majem se na robu

spim v sredini

tipam

po temini

krvavim na belini

tebi pa je nasmeh

ostal na licih

moji vulkani

ognjena usta

 

da trosim

ogenj in dež

in bljuvam zemljo

po sebi

še smrti se ne bojim

to zmorejo le srečni

 

adio, kerida

 

 

Bohoreta: Vzdevek, ki so ga sefardske družine navadno nadele prvorojencem (Bohor za najstarejšega sina, Bohoreta za hčer)

* Šošan:   v hebrejščini lilija (kolokvialno - vrtnica)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!