Bohoti se tesnoba v prsih
in ne popusti
nima usmiljenja
ne predaja se
ne v jutro
ne v večer
in dan je kot neskončna zgodba
pogrešanja in hrepenenja
po tvojem obrazu
po objemu
in veš vse težje je
in z vsakim dnem
brez tvojega obličja
počasi umiram
tonem v temo
ker pogrešam te
ker svet je le najtemnejša senca
brez tebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!